Glasovanje je zaprto. Izglasovani projekti so trenutno v pregledu.

Renaturalizacija REKE Badaševica

Boštjan Bugarič Boštjan Bugarič  –  10. 07. 2022  –  Območje 1
Renaturalizacija Badaševice
Renaturalizacija Badaševice

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Renaturalizacija rek je v Evropi že več let pogosta praksa upravljanja voda, ki s krajinskimi ukrepi vodotok ekološko ponovno obogati. Z renaturalizacijo Badaševice se bo izboljšalo kakovost rečne vode in struge. Proces renaturalizacije dolgoročno vpliva na naravni ekosistem reke kot mehansko čiščenje, ki se mora izvajati kontinuirano vsake nekaj mesecev. Poleg onesnaževanja je eden izmed glavnih vzrokov za slabo stanje voda hidromorfološka spremenjenost rečnih strug. V naseljih so struge rek spremenjene za zaščito pred poplavami, v odprti krajini pa se s spreminjanjem strug rek pridobiva dodatno površino za kmetijstvo. Z regulacijo struge reki spremenimo substrat rečnega dna in odstranimo tolmune, plitvine, prodnate nanose ter obrežno vegetacijo. Hitrost rečnega toka se poenoti in znatno poveča. To vodi do zmanjšane samočistilne sposobnosti vodotoka, pregrevanja vode in posledično močno spremenjene vodne dinamike. V takšnih življenjskih pogojih živa bitja tekočih voda težko uspevajo. Zaradi hudourniškega značaja Badaševica ob močnem dežju hitro naraste in poplavlja ter s tem ogroža kmetijske površine v svoji okolici. Del njene struge pri izlivu je bil umetno reguliran. Z odstranitvijo obrečnega rastlin se je struga reke razširila in poglobila, hkrati pa so protipoplavni ukrepi popolnoma uničili biotsko raznovrstnost in značaj reke. Posledice umetnega poseganja v rečno strugo niso edina težava območja Badaševice. Glavni vir onesnaženja reke je prevelika poselitev mesta in pomanjkanje ustreznih infrastruktur, ki bi zajele komunalne vode in jih prečistile. Iztekanje odpadnik voda v Badaševico povečuje mikrobiološko onesnaženost. Včasih so se v rečno strugo iztekale tudi vode z velikimi količinami težkih kovin, ki jih še danes najdemo v vodi, porečju in organizmih. V kanalu Badaševice v dolžini 5 km od pregrade v Šalari do izliva v morje je praktično stoječa morska voda z minimalnim pritokom sladke vode reke Badaševice. Priliv sveže rečne vode je v daljših sušnih obdobjih veliko premajhen za pretočnost vode v kanalu, ki zato ostaja mrtev kanal s stoječo morsko vodo. V septembru 2021 je bila vsebnost kisika tako nizka, da je voda počrnela, kar kaže na biološko gnitje alg in rastlinja v kanalu Badaševice, odražalo pa se je tudi v neznosnem smradu v zraku nad kanalom.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

V sodelovanju s študenti in študentkami programa Vizualne umetnosti in oblikovanje UP PEF, biologi in hidrologi iz Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Mesto občino Koper, Marjetico Koper in Krajevno skupnostjo Semedela se bo na 3 lokacijah reke Badaševice izvedlo renaturalizacijo reke s pripravo načrta zasaditve in umestitve ustreznih vsebin za uporabnike. Renaturalizacija rek in kanalov je sestavljena iz ustvarjanja obrežnih varoval in ekološke obnove. Obrežni varovalni pasovi so pasovi vegetacije avtohtonih dreves, grmovnic in grmov ob bregovih vodnih poti, ki ščitijo vodo pred potencialnimi onesnaževalci iz okoliških mestnih območij. Ekološka obnova rek se ukvarja z ekološkimi, prostorskimi in fizičnimi praksami upravljanja za vrnitev reke ali kanala nazaj v naravno stanje. Ponovno naravnavanje rek podpira tudi biotsko raznovrstnost, bolj zdrave ekosisteme in ekosistemske storitve, kot je rekreacija. Struga predstavlja dno reke, vključno z vsakim bregom. V preteklosti so struge umetno rekonstruirali z betonom ali velikimi kamni, s čimer so spreminjali tokove in zmanjševali živalski habitat in vegetacijsko pestrost. Te spremembe so bile namenjene preprečevanju poplav ali podpiranju sprememb kmetijskih praks. To je povzročilo enakomerne tokove v rekah in pogosto vplivalo na skrajšanje časa potovanja vzdolž reke. Renaturalizacija struge reke Badaševica bo obsegala odstranitev nekaterih betonskih konstrukcij v strugi in na rečnih bregovih, ki se bodo nadomestili z vegetacijskimi strukturami, da bi tako obnovili biotsko raznovrstnost.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Izbralo se bo 3 lokacije vzdolž reke Badaševice (v priponki 2 izmed boljših predlogov študentk UP PEF), kjer se bo izvajalo renaturalizacijo prve faze projekta. Gre za lokacje, kjer so robovi struge Badaševice ojačani z betonom, v rečni strugi ni prostorov za rastline, reka pa nima ustreznega toka. Prvi korak povrnitve življenja obsega zamenjavo umetne betonske podlage, možne so tudi intervencije v kombinacji s plavajočimi ekosistemi. Rečno dno je potrebno očistiti organskih odpadkov, ki se nalagajo na dnu struge. Za lažje ohranjanje flore in favne bi bilo nujno dno struge nasuti z različnimi naravnimi materiali, npr. različno velikimi kamni in skalami, med katerimi se zasadi morske trave ini druge slanuše, ki uspevajo v Škocjanskem zatoku. Skale so lahko skrivališče za živali ob robu rečne struge, hkrati pa pomagajo pri razgibanosti rečnega toka. Med močnim deževjem razgibanost rečnega brega deročo vodo upočasni in pripomore k večji poplavni varnosti.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Projekt se bo izvajal na 3 lokacijah reke Badaševice, od njenega izliva v morje, mimo madrača ob Semedelskem kanalu do glavnega križišča s Šmarsko cesto.

Časovni okvir: kdaj naj bi se projekt izvedel?

Projekt se bo začel izvajati v letu 2023 in se izvedel do leta 2024. Projekt bo v tej fazi potekal v sodelovanju s široko zainteresirano javnostjo. V naslednjem ciklu participatornega proračuna (2025-26) se bo projekt nadaljevalo na novih lokacijah reke Badaševica.

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Badaševica bo z renaturalizacijo dobila nove prostore za druženje ter stik z naravo, česar mestu primanjkuje. V prvi fazi se bo z renaturalizacijo Badaševice na treh lokacijah bistveno izboljšalo kvaliteto življenja prebivalcev, živali in rastlin v njeni okolici, s tem se bo izboljšalo tudi videz javnega prostora ter pridobilo dodatne površine za preživljanje prostega časa v naravi. V proces oblikovanja treh lokacij se bo vključilo prebivalce Semedele. Z oblikovanjem zelenih mikroambientov se bo bistveno vplivalo na zniževanje temperatur v mestu ter ustvarilo kvaliteten in inkluziven javni prostor srečevanja.

Dokumenti (3)



-->